Tu imamo zadosti in nazaj proti Logatcu.
Med potjo še kar nakladamo kdo je za kakšne neumnosti (npr.nočni let ipd.) in kdo bolj drži besedo, da bo neumnost izpolnil, če je enkrat rekel, da jo bo in tako sem in tja in rezultat je, da se v popolnem mraku zapeljemo na vrh Sekirce na nočni let. Seveda moram v to zgodbo prispevati svojo cota klasse, ker bo Slak odletu (pa ne s svojim M6…).
In začneta z Borisom hitro postavljati (veter 0 ) in seveda ne more ostati Erzo tam, če bo nekdo drug odletu in postavi še on. Rahlo že dežuje po moji ubogi coti, ko jo Luka potegne in obdrajsa bližnjo smreko in sesuje coto, ki je vedno bolj mokra. Medtem postavi Erzo, ki uspešno potegne in izgine v globino teme…
Erzov prvi nočni
Luka še nekajkrat poskuša ob najini pomoči in na koncu še ob pomoči žarometov Borisovega terenca, ampak cote kljub svoji veščini startanja naprej ne uspe spraviti dovolj v zrak in se na koncu preda s popolnoma premočeno coto.
Boris nas zapelje kar po pobočju dol do vznožja, kjer naložimo Erza in še na zaključno druženje v Logatec, potem pa razlaz. Erzo sprejme coto v sušenje do nadaljnjega 🙂 (jutri ?) …