Zdaj sva že bolj pomirjena in Erzo suvereno usmerja na naslednjo lokacijo (kjer je zjutraj meril…). Pri vmesni zapori ceste opazujeva bajaličarja pri delu 🙂 .
Potem še malo tavava po travnatih kolovozih in obstaneva pod daljnovodom, kjer je idealna pozicija za start. To je to. Ampak Erzo se ne da: zavoziva pod daljnovodom po travniku naokoli na pobočje in tu je čudovit travnik do dolinice (malo nepomembnega šavja je spodaj). Le zelo položen je in seveda piha 45st. s strani. Ampak to ni ovira in hitro diagonalno razgrneva po tem poševnem fuzbal placu.
Erzo potegne in kar nekaj časa vodi padalo, predno se odlepi (veter je kar močen, samo položno je, položno…) in se odpelje v travni dol.
Erzov let
Ko potegnem jaz, je veter še močnejši in kar riniti moram coto, da sploh grem naprej. Pa mi lepo zagrabi in se odlepim in me celo dvigne, tako da visoko preletim Erza na nasprotno pobočje in tu pristanem (itak sami travniki gore dole…). Jasno, da imam rekord štarta 🙂 .
Zoranov let
Ko pospravim, Erzo že pripelje po blatno-travnatem kolovozu LCja mimo. Pa je še eden novnovnov 🙂 .