Močan Z napovedan in zjutraj kliče Nevidni MM, če bi šli pred malico še skočiti na Vremščico – potem bo močno. Meni prezgodaj, Erzu tudi (“…najbrž bom danes spustu…”). Manca je “prijavljena” za popoldne. Dražim Erza še enkrat, če ga zanimajo nižji projekti na Primorskem, pa ne pokaže zanimanja…
Že proti 15h se dobiva z Manco na Železniški. Mega ima tudi že čas. Po vsej SLO nažiga, Kovk pa kar okoli 8/10 ves dopoldan. V igri je še Ana (na Krimu 10/18 JZ ?! ). Gremo pogledat na Kovk.
Manca do Unca po Mega in počez od zadaj na Kovk. Pešaka na start. Nažiga… Po uradni postaji še vedno 8/10,4 JZ, premična merilna postaja Zoran izmeri na robu 9-10/12 (uradna je res nekaj za robom in očitno pokaže kakšna 2m manj…). Gremo zadaj za grič v zatišje. Manca na daljši sprehod, midva modrujeva…
Po debeli uri čakanja se malo umiri. Mega sprva javlja še premočno, v zraku (naprej od Podrte) pa opazimo 2-3 padala. Manca še enkrat preveri, kako je za robom in se ji zdi že sprejemljivo. Eden od onih treh je Valič, ki toplanda, nas pozdravi in spet odleti.
Začnemo postavljati in v idealnem (vendar malo podhlajenem večernem okolju) odletimo: Manca, jaz in za nama še Mega. V zraku popolnoma laminarno, drži. Počasi se peljeva z Manco proti Hublju, Mega nekaj niže nad grebenom. Jaz pred Hubljem malo nabiram, Manca gre naprej in začne vidno zgubljati, jaz še malo za njo. Mega obrne pri Hublju in nazaj. Tudi Manca gre nazaj in je že pod grebenom. Še jaz obrnem in potem gre samo še dol. Veter so očitno popolnoma izklopili, tako, da se vsi trije komaj privlečemo do Anje.
Zoranov let
Pokličemo Božiča, ki odpelje Manco po avto. Nisem verjel, da bomo danes sploh leteli 🙂 .