Ko me zjutraj pokliče Mateja s predlogom za Gozd – takoj, ker potem bodo nevihte – ugotovim, da je že ob 07h klical Erzo. Ko okoli 9h pokliče drugič, je odletel že drugi start na Blokah in se odpravlja naprej.
Hitro se priključim Mateji in Luku in proti Gozdu. Še manjša Matejina družinska kombinacija, ki nam bo potem po planu rešila avto s starta v dolino. Karfijole so že velike, vendar zaenkrat kaže še OK. Na startu se dva pripravljata, enemu sesuje padalo, drugi elegantno odleti v močan V. Luka pomaga pripraviti padala. Mateja potegne, pa se ji kljub lepemu dvigu padalo noče lepo postaviti in prekine. Potem potegnem jaz, za mano je pripravljen Ciril (Ovsenik).
Kljub lepemu dvigu, me potunka, tako da komaj speljem iz poseke v zelo močan V, ki pa se dodatno še zliva dol. Potem pa skoraj scurim v poden. Pri peskokopu (že vozim proti pristanku) se malo naslonim na sleme in najdem dviganje +2. Po dveh obratih sem 100m više, spet na višini starta. Pogledam gor in vidim, da se za Gozdom dela ogromna temna baza. Ne vem, ali me zauga ali je to termika, ampak ne bi preverjal, tako da se odpeljem nad pristanek, pa me še kar dviguje. Obrnem se v veter (proti Golniku-Storžiču) in se s 5-10 pomikam naprej in naenkrat po liftu z -3 dol. Nad pristankom še rodeo (in spreminjanje smeri vetra) in stopim dol.
Zoranov let
Ciril je za mano v zraku in ga kljub vlečenju ušes še vedno dviguje. Končno se začne spuščati in s kar nekaj truda pristane… Mateja javlja, da zgoraj malo dežuje in kaj svetujemo. Ciril odsvetuje, jaz ji pa za primerjavo povem, da je približno tako, kot zadnjič, ko sva si oba želela čim prej dol…
Ko pridejo po mene, gremo še na familiarno kosilo, potem pa še na Stari vrh na kavo in sladoled (za letenje ni 🙁 ), na koncu pa v plohi v LJU …