Najprej se zjutraj dogovarjamo za zgodnji Bevkov vrh, pa Miha Mlakar pove Erzu, da gre danes na Slivnico in Erzo takoj ugotovi, da Slivnica brez njega pa ne gre…

In je prva skupina (Erzo, Mega, Luka Padalc in jaz – Lukov avto; Iskra, Uki, Čepar – v drugem) na startu na Slivnici že pred 13h. Habibi sicer začne postavljati, vendar pravega zagona za start še ni, ker še ni bazic (Erzo), pa tudi Z je spremenljiv (0-8). Pride še Miha Mlakar s kolegom in Emil, Sašo Razdrih in na koncu še Luka Slak. Čepar kar odleti, najprej neobetavno curi, potem pa se nekje proti Cerknici pobere in je že visoko nad Slivnico – in gasa proti Prezidu.

Počasi začnemo tudi ostali postavljati (jaz danes pripravljen strateško čakam na izkušene predhodnike). Starta Uki, skoraj scuri, pa se reši, pa Idrijca, potem pa že Erzo in Mega in jaz … Potem pa še ostali…

Vrtimo in nabiramo pred kočo in na grebenu. Eni so višje, drugi niže in se zamenjujemo. Enkrat tudi jaz začnem zgubljati, pa se v enem stebru le rešim. Medtem ostali naberejo do okoli 2000 in se odpeljejo proti V. Okoli starta se vrti še Emil, pa Luka, Uki in jaz. Poskušam malo proti Cerknici, pa malo ven, potem pa spet nad vrh, kjer vrtiva skupaj z Emilom. Spodaj je precej sunkovito, na sredini bolj stabilno, okoli 1800 pa spet neko razmetavanje. Naberem do 1900, Emil je tu nekje, pa se odpelje v smeri Lašč, zdi se mi da je hitro pod mano… in ga izgubim iz vida (kar ni težko 🙂 ). Pa se odločim in odpeljem tudi sam. Le enkrat mi malo piskne. V glajdu pripeljem v Novo vas in pristanem na travniku ob vasi (v močnem Z).

Potem kakšno uro neuspešno štopam. Čepar javi, da je scuril v Babno polje,

Luka Padalc v Loško dolino,

ostali še v luftu… Potem pripelje iz Kočevja Primož Sila (!) in me odpelje do Cerknice, kjer že čaka Luka…

Tudi ostali Slivničani so večinoma pristali,

 

med naslednjim dogajanjem pa še najbolj vztrajni.

 

Erzov komentar leta: Kako napako bi storili, če bi šli na Bevkov Vrh. Hvala Miha M. Šele ko sem poklical tebe in si povedal, da greš na Slivnico se mi je obrnilo, kot zadnjič, ko Franci R. ni zdržal na šihtu, čeprav je najprej že odpovedal udeležbo na Slajki, kamor smo prihajali rekoč: “Tule, kjer sem doma, ne boste leteli brez mene!” Baz sicer ni, srečamo le eno ali dve, a to ne pomeni, da na ravnini april ne bi še kar trajal.