Ko vidi, da ni nič, še malo podraži in ponovno starta z namenom, da pristane v dolini. Midva počasi pospraviva robo (Mega mi pomaga polimati nalomljeno desko za noge v sedežu).
Erzo javi, da je pristal.
Jaz se spomnim še na mokrega Nuptseja in bi ga posušil, ker je velik placa, pa Mega predlaga, da ga lahko kar v zraku 🙂 .
V tangice, pripnem Nuptseja in v zrak. Pa sploh ne curim, ampak lepo jadram na višini starta (seveda z malo večjo hitrostjo sem in tja). Potem se odpeljem na Z pobočje in pristanem zraven LCja.
Smo kar vsi veseli, ker smo v takem dnevu ukradli toliko lepega jadranja :-).