Zjutraj pokliče Grimšič, če bi bili za danes dopoldne pred nevihtami za Zabočevo (ravno prihaja z nočnega šihta). Jaz sem za. Pokličem Erza, ki nekaj cinca in malo kasneje pokliče, da je panika za Buzet. Ščuka gre tja, pa Gorazd, pa seveda še on z Megom. S Simonom se usklajujeva za Zavrh in vključiva še Ukija.
Z Ukijem se dobiva v Borovnici -> na pristanek Zabočevo, Simon že na startu. Prej jasno in modro nebo se že pokriva s karfijolami. Še midva gor na start.
Malo posedimo, da začne pihati. Postavimo padala, pa kar noče lepo pihniti. Grda siva prasica raste nad Rakitno. Starta Uki in komaj obdrži višino.
Potem jaz, ki grem hitro levo in tam dobim lepo dviganje. Nad greben si ne upam in ves čas vozim ven iz dviganja, ker je tista prasica vedno večja in bolj črna. Še Debevc se oglasi po postaji z opozorili in nihče več nima prave želje po nabiranju in pristanku na Rakitni 🙂 .
Simon se samo odpelje na pristanek.
Simonov let
Z Ukijem še malo vrtiva, potem pa se usmeriva proti Borovnici, pa me ob Planini čisto ustavi in se vrnem skoraj na uradni pristanek.
Zoranov let
Uki pristane malo za mano.
Ukijev let
Še imamo želje po letenju in se odpeljemo na Rakitno – če se ne bo poslabšalo je tu še Županov vrh.
Pa se kar vidno slabša. Malo čakamo v gostilni, potem še do Simona, kjer se ulije kot iz škafa. “Fraj za danes”, in se odpeljem proti LJU.