Pa med potjo v Podpeč pokličem Erza (x njegovih neodgovorjenih klicev med našim posedanjem v gostilni), ki pove, da po zaključenem Buzetu ravno startuje na Vremščici in da je super in se da nabrati in sploh… In me seveda zdraži (čeprav v prvo odklonim). Pokličem Ukija, ki pa je zelo za. Še Grimšič in ata Štusej vpijeta zadaj v telefon, da gresta ona dva tudi in smo zmenjeni.
Z Rakitne pridejo na Unc in od tam z LCjem na Zgornji start. Vmes nam Mega (prihajajoč z Buzeta) dostavi Rajka Sila, ki je pravkar scuril.
Na vrhu nas pričaka toplandajoči Erzo in nam pomaga postaviti v vetru, ki se ravno takrat začne čudno spreminjati in upadati (tudi od zadaj pihne 🙁 ). Uki potegne prvi od naše novodošle ekipe, Sila v takem ne bo, Potem Simon in jaz. Uki in Simon najdeta dviganje bolj zunaj. Ko pridem jaz tja blizu, ne najdem nič in scurim pod cesto pod piko (še čez gozd za na letališče sem prenizek … 🙁 ).
Zoranova curaža
Uki še nekaj časa vrti, potem pristane na Piko zraven ata Štusa.
Ukijev let
Erzo, po y toplandih še od prej, velikodušno opravi funkcijo šoferja in pripelje LCja dol. Na letališču še poberemo Simona
Simonov let
in gasa v center SLO.
Približno v tistem času pa Samsa celi rane (?) na Nanosu,
Andrejev let
Boris pa uživa v večernem letenju s Kovka proti Postojni…
Borisov let