Erzo in Uki se odločita za Posočje (Soča Outdoor), Mateja in Luka in jaz smo za bližje lokacije. Mega bolan. Na koncu se odločimo za Kovk (kljub potencialnim popoldanskim nevihtam).
Na startu ob 12h idealen veter, sonček, v zraku praktično nikogar (Sašo Slabajna). Postavimo in v zrak: jaz, pa Mateja in Luka.
V zraku močni stebri in še močnejše luknje. V začetku hitro naberem do 1400, se usmerim proti Hublju, pa sem že malo za Podrto pod grebenom. Sicer popravim na Hublju, ampak naprej se spet udre. Raje obrnem. Še enkrat vmes naberem do 1300, pa sem pri Podrti, po obratu pri startu, že skoraj v podnu. Komaj se rešim in naberem do 1100, potem dobim še rahlo dviganje pod nastajajočo bazo (nebo se hitro zapira) bolj zunaj in se odpeljem proti Vipavi. Dol gre kot po klancu, ko se naslonim na pobočje pod Plazom, komaj kaj piskne, drajsam do konca in scurim pri piceriji v Vipavi.
Zoranov let
Mateja in Luka še kakšne četrt ure vozita ob grebenu (vmes je govora o grdem črnem oblaku, pri Nanosu je že vse črno in tudi zagrmi). Za toplandati je premočno in pristaneta pri Anji.
Ko prištopam do tja, dobim prevoz pri zmajarjih za gor in rešim avto. Ko sem spet dol in se tolažimo s hrano in radlerjem, se začne nebo spet odpirati in nekaj padalcev lepo mirno in visoko jadra nad Kovkom (prišli tudi z Lijaka). Mogoče smo res malo prehitro začeli…