Najprej tudi mi razmišljamo, da bi šli še enkrat in šele na Colu se odločimo, da gremo raje na drug start – na Strmec nad Malim Poljem. Mateja se javi za šoferja.

Zapeljemo se skoraj do kmetije in poševno nazaj čez pobočje na start. Piha 6-8/10,1->9, v idealni smeri po travniku gor.

Postaviva in Luka kar odleti. Malo nabere nad start in jadra sem in tja. Malo se mi zdi močno (za cota klasse brez gasa), ko pa Luka pove, da gre lepo naprej (15) brez gasa, potegnem še sam.

Majhno zavozlanino na desni kmalu rešim in se peljem naravnost ven. Lepo drži in dviguje in naivno si domišljam, da bi se danes mogoče lahko odpeljalo čez Col.  Še pred Rizenberkom me že pogoltne tako močno, da se raje obrnem in pristanem na travnikih Malega Polja.

Luka se je tudi odpeljal ven še z nekaj večjo višino, pa se mu zgodi enako in nekaj minut kasneje pristane ob meni. Čudovito okolje.

Še predno pospraviva, je Mateja že pri naju. Ker je še dan, se čez Podkraj zapeljemo še na Strmco.

Piha premalo, da bi nas dovolj zdražilo, zato pa z Lukom hecava Matejo, da naj prvič preizkusi Lukovega Pija. Res se pusti prepričati. Pripraviva ji padalo in prvič tudi v tangicah potegne in zajadra sem in tja ob pobočju (no, malo bolj zunaj, sicer bi kar nabrala, tako pa zgublja metre pri vsakem zavoju). Še predno sva dol, pristane na standardnem pristanku.

Vsi zadovoljni zaključimo večer ob sladoledu v LJU. 🙂 .