Tudi Edvin je scuril, tako da Rajko pobere najprej njega na letališču. Ko sem na cesti, že pripeljeta mimo. Še enkrat na zgornji start.
Sedaj je obrnilo bolj na Z. Ščuka pristane pri avtih. Odleti Edvin, jaz malo povadim hrbtno dviganje 🙂 na Z pobočju, potem pa v zrak, spet na JV pobočju, ker je veter obrnil nazaj. Naslednja ura jadranja je vsega po malem: najprej krasen steber do 1100, ko pokrije, komaj preživim pod spodnjim startom, pa se rešim in na koncu spet naberem. Vmes javi Erzo, da je, po pristanku v Postojni,
Erzov prvi let
dobil štop do Senožeč, Edvin pa je tudi tam pri cestninski pristal. Rajko po njiju. Prideta še Manca in Slak, ravno ko se za Vremščico naredi grda temna baza, ki začne zaugati. Ni mi všeč, zato se odpeljem ven čez letališče proti Škocijanskim. Lepo drži do ceste in občasno še dvigne (zauga nazaj proti Vremščici?), potem pa se udre in pristanem nazaj pri avtih.
Zoranov let
Rajko je kmalu z LCjem pri meni, ko pospravim, pa počasi pristanejo še Erzo,
Erzov drugi let
Edvin in Ščuka (zadaj je že res grdo – nad Postojno je že pravo neurje…).
Rajko nas je malo pofotkal: https://plus.google.com/photos/115605553297007606218/albums/6033398175485171409?banner=pwa
Tudi Manca pristane pri Divaškem pokopališču, Slak pa nekaj za njo tudi tam nekje…