Mislim, da sva oba delno potešena, vendar je dan še dolg. Čeprav veter ni pravi, Erzo mora preveriti že dolgo ogledovan kamnolom pri Podsmreki.
Čez Ivančno gorico in nazaj od zadaj na kamnolom čez Malo in Veliko Dobravo. Do konca po kolovozih (sploh ne rabimo več LCja, ker je enoprostorec neustavljiv 🙂 ) in pešaka na rob. Srhljivo…
Še mimo potencialnega travnika proti Selam (bi se dalo…) in na Kamno brdo daleč naokoli. Tu je čudovit razgled (celo do Snežnika…), za štart ni kaj dosti obeta, zato pa s kmetom, kjer sva se ustavila, Erzo naveže poslovni stik 🙂 . Ker je možakar originalno doma iz Volavlja in gledamo zemljevide tistih krajev, tam pa je tudi Mali vrh pri Prežganju (bolečina 🙂 že od dolgo nazaj), imava hitro naslednji cilj.
Miciki dava navodila, pa naju Atlas hitreje in po skrajšani poti pripelje na start. Veter piha skoraj prav (mogoče malo preveč s S tendenco).
Erzo najprej gor z lahkim, ko pa še enkrat vidi gmajno in grapo spodaj, iz avta vzame I.klaso. Jaz seveda coto klase 🙂 . Ko že začneva postavljati, pride “kao slučajno mimovozeči jager/lastnik travnika” in začne težiti, da mu tacava travnik. Pa se kmalu zmenimo in nama velikodušno dovoli (“če lahko gleda”).
Erzo lepo potegne hrbtno in se odpelje čez gmajno bogato visoko, do travnika čez kotlinico, kjer domačin zagotavlja jaso za potencialni pristanek v primeru krize (“ja, malo pred tistim se je obesil na smreko oni, ki mu ni uspelo čez”… eden od Desus lige…).
Erzov let
Še jaz potegnem. V prvo se zatakne za rože in travo in noče gor. V drugo gre gor, pa ga odnaša v desno (piha še bolj z leve, čeprav ne močno). Vendar speljem in odletim. Sploh si ne upam naravnost čez, kot Erzo, ampak kar ciljam na tisto jaso. Celo zbijam že, pa ugotovim, da ima tista jasa lep izhod do Erzovega travnika (pa itak je ta jasa v resnici kotel, ki je 30m niže od travnika) in se zapeljem čez in pristanem na travniku malo pred Erzom.
Zoranov let
Ful vesela, da sva potešila staro bolečino.
Mimoidoči novi jager odpelje Erza po avto (in pozabi na planirano jago) in potem samo še proti Rutarju 🙂 . Novnov 🙂 .
Erzov komentar leta: In ko okrog divjam, prijatelji vprašajo me kam. Še sam ne vem: po ogledu enih novih precej (staroslovensko, danes se reče takoj) postane jasno, da je veter res en sever, da zmeraj bolj dozoreva spoznanje starega dolga. Mali vrh… ne glede na to, da so ga že odleteli in celo (še) nekaj piha gor, se počutim kot kaj mi je tega treba – bom zaružil in v petek še v Črno goro ne bom mogel. Slava in čast desusovcu, ki ga je odletel prvi!