Danes še sploh ne uspem pogledati vremensko-padalsko situacijo, pa že dobim SMS, da je zbor ob 10.45 na Železniški. Cilj Stari vrh (idealen V 🙂 ).

Na Železniški prisedeta v LCja Erzo in Edo in v Poljane. Tu vsi presedemo k Pojetu, ki nas dostavi do koče. Potem pa mukotrpni pešak  (no, vsaj po gozdu) na startni travnik – smučišče.

Postavimo in odleti-jo: Poje, Erzo in Edo… Meni pa padalo sesuje čez glavo in se mi vse sfedla za naslednje pol ure 🙂 🙂 . Končno spet postavim in odletim. Ostali trije medtem že izginejo in jih lahko le še slišim po postaji…

Na desno čez sedlo, že vmes naberem nekaj nad start in potem zadržim višino in še malo naberem na J pobočju. Proti Blegošu črna gmota in vse tam naokoli nakuhano. Kljub dviganju obrnem na J proti Malenskemu hribu/Gori. V tej smeri in dalje je vse modro z lepimi belimi (nakuhanimi) bazicami. Ko pridem v pobočje, opazim dva ptiča, ki vrtita. Do njiju in dobim čudovit steber, ki me vedno hitreje dviguje (tudi s +6), medtem ko vrtim. Steber je zelo zanešen in me dviguje v smeri Blegoša, točno proti črnini. Pri 1700 ne vem več, ali je to samo steber, ali že zauganje. Ne mika me več tja, sploh, ko vidim zaveso dežja za Slajko. Pri 1700 izstopim iz lifta in se odpeljem proti Poljanski dolini. Zdaj gre samo še dol in tudi nobena od redkih bazic naokoli me ne reši. Pristanem malo pred Gorenjo vasjo.

Ko pospravim, Edo javi, da je skozi rahel dež pristal v Cerknem

in se vrača z avtobusom. Erzo malo kasneje sporoči, da z Revnom prihaja iz Žirov,

Poje pa je potegnil svojo avanturo na Tolminsko …

 

Pojetov komentar leta: Od Blegoša sem se dežju umikal nad Cerkno. V Trebuši sem že mislil pristat a se poberem in z vetrom v Anhovo, tam pa sam jug zato grem nataj v Tolmin tam pa huda ploha ki me splakne nazaj do Doblarja.