Mateja gre po svojega Woody Valleya v Prevalje in seveda bomo tam nekje leteli. Ker tam še nismo bili, imamo velike cilje: gremo po sedež, potem pa akcija. Ošven, če bo prav pihalo, pa Kremžarica, pa Rahtel, pa Metviršek, pa Borisova Golavabuka… No, mogoče bo za kaj zmanjkalo časa…

Mateja in Luka prideta pome nekaj pred 13h in full gasa -> Velenje -> Slovenj Gradec -> Ravne -> in potem pri Prevaljah v divjino v neke grape in kote, dokler ne pridemo v Kot. Dejan (Adamovič) nas pričakuje v idiličnem okolju (hiška kot iz pravljice in novogradnja zraven in….).

Mateja (po uvodnem kramljanju) sprobava zic, ga naštelava, vedno bolj je za, na koncu je njen. Pogledujem gor v luft in je vedno bolj oblačno in tudi že zagrmi.

Ob odhodu pokličemo ata Gabrška, ki nas povabi, da se kar oglasimo pri njih doma. Pri “Slovenska-Kitajska restavracija” odvijemo z glavne ceste in smo pri Gabrških. Ata med šraufanjem pove da je danes močno. 4/7,4 na Kremžarici je preveč – največ sunki 6. Metviršek bo čisto zrotiran z leve, za Golavabuko sploh ne vedo (ampak bo podobno) … Od nekod pride še Bojan (danes je že odletel nekaj čez 50 km z Ošvena – dopoldne, pred šihtom) pogleda na drevesa za hišo in pove, da bo idealno in da gremo takoj – na Rahtel J. Še eden pride z avtom in že vozimo od zadaj na Rahtel.

Na parkingu pri koči pustimo avte, vzamemo zaresna padala (Bojanov nasvet) in dol na J štart. Tu veter nabija na polno in breze kar ječijo (ne samo šumijo 🙂 ). Fanta takoj postavita, ker je to idealno. Še jaz začnem postavljati. Mateja nameri laminarnih 7-8, kar jo pomiri. Bojan v luft in ga odlifta gor in potem rine naprej. Počakam še drugega, ki ima 15 let staro Sandijevo kanto (Indeks ?) in ko je tudi on v luftu in kar leze sem in divja tja, sem tudi jaz pripravljen.

V luft najprej z liftom gor, potem pa gre počasi naprej. Postavi še Mateja in je že pri nas. Luka se nekaj obira (skrbi ga avto – bo že Bojan rešil situacijo), potem pa tudi on v zrak. In plavamo sem in tja pred hribom in nad Slovenj Gradcem naslednjo uro… No vsaj jaz počakam, da mine ura, potem grem daleč ven še mimo Grajskega griča in nazaj in pristanem na uradnem pokošenem kvadratku pod Rahtelom, kjer je že zbrana slovenjgraška padalska klapa :-).

Luka je pristal že kmalu (za Pija je bilo premalo vetra 🙂 )

Lukov komentar leta: Smo šli v nove kraje po nove štarte, pa se nam je tale posrečil. Višje gor je precej pihalo. Lokalni piloti pa super gostitelji.

 

in je že rešil avto. Mateja pristaja malo za mano, v zraku dodatno še nekaj domačinov. Malo se še podružimo s prijaznimi domačini, potem gremo, saj je dneva že skoraj konec.

Vseeno gremo še na ogled Borisove Golavabuke, kjer pa (poleg krav in prepredenega pobočja z elektičnimi pastirji) piha z leve dol po hribu (kot so za to področje napovedali lokalci).

No, en novnov pa smo le naredili in jadrali na polno 🙂 . In super dan je bil 🙂 .