Vreme še vedno kar jesensko ali pa aprilsko… Ker se v takem ne da kaj odleteti (no, kot kaže OLC, nekateri sicer uspejo drajsati tudi uro dolgo in celo nekaj km odleteti…), si želim vsaj skokov z različnih startov. Ko je v LJU že vse zalito, pa kažejo kamere ob morju sonček. In se odločim za čim prej tja. Mega se pusti preprositi za akcijo.

Na Uncu zaradi mirne vesti vrže v LCja še svoje padalo 🙂 in že voziva proti KP.

Ko prideva dol, je ob morju res vse suho in brez obeta dežja, čeprav tistega krasnega sončka od prej ni več. Start je res bolj urejen, kot pri zadnjem obisku (zasluga Pavliča). Piha rahlo – idealno gor. Mega mi postavi coto, medtem ko se štimam.

Ko odletim, se odpeljem direkt ven po dolini, pridem visoko čez pristanek, malo še naprej, zavijugam in sem na tleh.

Med pospravljanjem se od vročine scedim… in že je Mega tu.