Poskušam doklicati Mega, pa mi ne uspe. Na Pivškem in Vipavskem je delno brez dežja, vendar je predaleč in prekomplicirano, da bi sam rinil v predvidene projekte. Zato na Uncu zavijem proti Vrhniki.
Uki prihaja iz službe, ampak se odloči za bolj ziher varianto – kolo. Pokličem še Mireta, ki mu najprej tudi ni. Potem še Kastnerja, ki tudi prihaja iz službe in je takoj za – Krim (ki ga predlagam glede na dopoldanski SV, S, SZ med 1,8 in 4,2 sunki). Potem se prijavi še Mire in se dobimo na šodru v rahlem dežju.
Do Tomišlja, kjer pusti Domen avto in z LCjem proti vrhu.
Takoj po Tomišlju se ulije ploha, ki ne poneha vse do starta. Ko stopimo iz avta še dežuje, ko pa Mire pokadi svoj čik, popolnoma poneha. Začne pihati spet rahlo gor SV (postaja sedaj prvič javlja V ! – 2,5/4,2). Takoj postavi Domen na ravnem na kamnih, za njim pa še jaz in Mire.
Kastner lepo odleti, meni pa rata šele v tretjem poskusu (sesutju padala je pretežno vzrok vozel, ki ga odkrije Mire). V tretje sicer odletim, vendar sedaj z zamotano komando, ki jo takoj, ko sem iz poseke, razrešim. Pred startom kar drži in celo rahlo naberem. Domen javi, da je pristal pri avtu v Tomišlju.
Kmalu začne kapljati in takoj se odpeljem do Tomišlja in pristanem zraven Domna.
Tudi Mire čez nekaj minut pristane ves vesel, da se je pustil prepričati in je tako spoznal še en nov start 🙂 .