Z Matejo in Ukijem se uskladimo za popoldanski Gozd z mislijo, da bo idealno.
Dobimo se na pristanku in z zmajarjem Matjažem gor do Kurnika, ki ravno obeduje pred svojo hiško. Matjaž postavlja zmaja, mi trije pa padala.
In potem čakamo, da bi ustrezno pihnilo. V vsakem koncu poseke piha po svoje… Dvakrat poskušam hrbtno, pa po lepem dvigu padalo samo odmahedra na tla… Potegnem še naprej, pa mi ga po dvigu zaobrne na stran in v negativo (povesta Uki in Mateja). Potem še malo čakamo.
In ko enkrat na videz piha skladno gor (desna vreča, leva vreča komaj in vetrokaz na anteni…), potegnem in sem v lepo luftu, potem pa me pogoltne, da skoraj podrajsam po tleh, predno speljem iz poseke ! Zunaj pa nekaj rodea v zelo močnem V. Najprej že mislim, da bom pobral, potem pa curim in skoraj scurim še daleč od pristanka. Pa se le rešim in pripeljem v razburkano okolje pristanka, kjer pa je treba, kar nekaj spretnosti, da pristanem na uradnem travniku (nekateri so bili razsuti po okoliških travnikih 🙂 ).
Zoranov let
Že mislim, da je današnji let samo moja nesposobnost, ko nekaj minut za mano pristane tudi Mateja.
Kurnik, ki je bil za njo nekaj minut, pa tudi pristane nekaj minut kasneje 🙁 .
Uki še čaka gori na boljše pogoje. Tudi on trikrat sesuje padalo, preden mu uspe odleteti in pristati pri naju po nekaj zavojih.
Današnji popoldan ni bil top šit 🙂 . Malo se potolažimo na druženju ob pijački in bograču…