Zjutraj še malo sončka, potem pa se vse zapre. Na Gorenjskem že vliva, proti J zgleda bolje. Generalno piha JZ, z višino vse močnejši.

Mega ne more, zato sam odidem proti Polhovem Gradcu. Cilj je Sv.Jakob nad Topolom (pri Katarini). Vozim gor v vedno hujšo črnino. V Topolu piha V (?), pod Jakobom SZ (?) in to v močnih sunkih. Ko še niham, ali ja ali ne, se ulije in dileme je konec…Takrat pokliče Pohl, da bi tudi nekam šel in sva zmenjena – na Vrhniki.

Poberem ga na Železniški in v Pivko. Tu je še sprejemljivo, tudi piha ne preveč, ko pa voziva proti Knežaku že spet vse črno in kaplja. Kljub temu gor na Volovjo reber.

Malo pod vrhom zaparkirava na kolovozu in odpešačiva (jaz s cota klaso, Edo bo šofer) po travnem kolovozu na vrh. Vmes ugotoviva, da je ta kolovoz še kar prevozen.

Na vrhu piha 9/13,5 idealno gor. Pol ure čakava, da bo kaj padlo, pa kljub občasnim luknjam, ni sprememb. Iz Z prihaja siva zavesa – ploha. Prideva nazaj v LCja ravno, ko se ulije. Odpeljeva se počasi 4×4 nazaj gor na vrh, kjer uliva kot iz škafa.

Čez pol ure dež ugasne, še malo počakava (veter  je sedaj 6/8,8), potem pa z robo nekaj korakov dol po pobočju (Edu je zelo všeč in bo letel, potem pa bo šel gor po avto, pravi) Edo postavi in odleti, jaz sem pripravljen malo za njim. Odpelje v levo in začne zgubljati, se poskuša rešiti v sedlu, pa samo scuri dol. Pristane na pobočju pod startom, nekaj nad cesto.

 

Edov komentar leta: Prvo preveč vetra za tem pa še dež. Vseeno se odločIva počakati še pol ure na Milanki. Veter se je umiril, nama pa je uspelo celo malo pojadrati.
Namesto da bi se spustil do ceste in tam pustil padalo in še po avto brez njega , sem šel pristati pod štart 🙁 .

Jaz coto dvignem hrbtno in sem v zraku. Zaradi videnega na levo nočem (malo vseeno gledam proti Šembijam, čeprav je daleč in je vmes sedlo in gmajna…) in se odpeljem naravnost ven. V začetku naberem kakšnih 20m nad start. Zavijem desno ob pobočju in lepo drži. Kar nadaljujem in z bogato višino preletim sedlo in nadaljujem do travnika v kotanji tik pod glavno cesto Ilirska-Knežak.

Ko pospravim v mokroti travnika, gor na cesto, kjer počakam Eda v rahlem rosenju in ob vmesnem intervjuju s policajem… Vesel kot radio 🙂 …