Od Postojnske ravnine gor je že dopoldan vsa SLO prekrita z gostimi oblaki. V Vipavski pa sonček. Na Kovku sicer močna burja (11/17 SV), vendar pa mi napoved vetra in lepe bazice sugerirajo Čaven (niže SV, ki z višino obrača preko J na JZ)… Samo Božič pogleda skozi okno in pravi, da se mu zdi, da bo…

Erzo je, po vrnitvi s pohodov po krškem kršu, do vratu v delu in ne ve, kdaj bo kaj in kaj bo potem. Mega tudi ful v delu. Pokliče pa Edo, ki bi z veseljem nekam šel. Čaven mu je OK (tudi še potem, ko že jaz nisem več prepričan, saj se tudi doli začne kuhati in je pred Ilirsko že ploha).

Na Viču Edo v LCja, pri Vrhniki še enkrat podraživa Erza (ki noče ob 14.30 še nič slišati…), mimo Unca (ker je tudi Mega še v temačnih gozdovih), v nadaljevanju pove Ščuka, da je doli ob morju vse skuhano in nima smisla hoditi v njihove konce (= ima ogromno dela…). Na koncu sva sama in se dogovoriva s Samom, da naju odpelje na Čaven. Naroči naju k Anji (?), tu pa se izkaže, da je mislil, da se pogovarjamo o Kovku (?) in nama odsvetuje Čaven in naju na fin način skensla.

Malo kaplja in od Kovka do Čavna je res vse zaprto in črno, na tleh piha kar močna burja. Vseeno greva do Lokavca in ko sva tu se nad dolino že puca.

Ko sva z LCjem na vrhu, je spredaj že vse spet v sončku. Na startu piha ob prihodu idealno – JV po travniku gor, potem pa se občasno spet pokaže SV. Počasi postavljava, ko pa se oblaki spet začnejo gostiti in skrivati sonček (in pihanje od SV postaja pogostejše), pohitiva.

Potegnem, ko piha gor in sem v zraku in takoj zavijem desno. Pa me nad platojem pošteno spušča, tako da za trenutek celo pomislim, da ne bom prišel čez. Edo javi, da na startu sedaj piha močan SV in mora malo počakati… Zavijem direktno proti robu in ko sem čez, me še kar spušča. Obrnem proti Lokavcu, pa me burja popolnoma zaustavi. Niže kot sem, močnejša je. Usmerim se proti J, glede hitrosti je bolje, tonem pa še vedno in nekje nad Bratini se mi zdi, da bom moral kar pristati. Pa me le malo dvigne in potem drži, tako da pririnem čez avtocesto in pristanem na stari cesti pri izvozu Skrilje.

Eda ne vidim in se mi tudi po postaji in telefonu ne javi. Potem pogledam na OLC Live tracking in vidim, da pristaja na Lijaku 🙂 .

Med letom je tudi snemal filmček

 

Ko pospravljam, se končno javi, da je vse OK, da pa je s 60 km/h skoraj praskal po skalah ob Čavnu in je bilo kar razrukano…

Zaležem na travniku in počakam, da ga prijateljica Barbi iz Gorice pobere na Lijaku, pripelje do mene in potem še gor po LCja. Že v mraku se ji zahvaliva v slaščičarni v Ajdovščini in proti LJU.

 

Pohlov komentar leta: Nekako sem se privlekel do pristanka pod Lijakom. Nisem se upal zaviti proti zmajarski. Ko sem pristal so še eno uro jadrali na Lijaku
Aja, Barbi, hvala za prevoz .