Ob 8h zjutraj pošlje Erzo SMS predlog za Buzet-Zavoj. Samo na hitro pogledam napoved: močna burja na Primorskem, ki bo čez dan v Istri obrnila na JZ) …

Ob 10.45 Vrhnika. Megu prezgodaj. V enoprostorca in gasa do Pivke, kjer nama Ukijev fotr preda Ukija. Počakamo še Gorazda, malo Erzovega provociranja, kdo bo peljal in z enoprostorcem do Črnega kala, kjer se priključi še Nevidni.

Mimo pristanka gor na Zavoj, kjer je že Rabič (tandem) in po dva Avstrijca in Nemca – nobene gužve 🙂 . Čeprav na Kovku 12/17 SV, tu piha lepo gor po startu z JZ. Javim Megu situacijo, pa se bo drugi del jate (Manca, Mega, Delux s Špelo) najbrž vseeno odločil za Čaven. Odletita 2 Avsrijca, potem postavimo mi. V zrak Uki, Erzo, Ščuka, jaz in Gorazd (pa tandem Rabič in …).

V začetku motovilim, da ostali že lepo poberejo, potem le nacentriram krasen steber in naberem do 1500. Vidim, da Ščuka, Erzo in Gorazd porinejo v smeri Slavnika čez planoto Žbevnica-Kavčič-Lipnik. Potegnem še jaz za njimi (Uki in Rabič še vrtijo nad startom) in začnem zmerno zgubljati. Vidim, da je Ščuka na robu planote že kritično nizko, pa najde dviganje; druga dva se mu pridružita s precej večjo višino. Grem v njihovo smer in malo prej najdem dviganje s 1200 -> 1700. Uki prihaja za mano in me dohiti nekaj pod mano. Naokoli se mi zdijo baze kar grdo temne. Sedaj vrtiva naslednje dviganje blizu skupaj, na sredi nad dolino med Jelovico in Podgorjem (Krematorij ?).

Odločim se, da bom vztrajal do pod bazo, potem za njimi. Uki mi izgine in sumim, da je že zgoraj v bazi. Gor gre med 1 in 2, ampak naenkrat sem skoraj brez prehoda v smetani. Ratujem nervozen, saj nimam pojma kam sem obrnjen in kje je Uki… Pa pride mirni Ukijev glas po postaji, naj samo vozim naravnost na S  (prvi del s tem rešim 🙂 , še vedno pa ne vem ali je blizu). Piskanje se malo zviša (dviganje 3) in čeprav to sploh ni močno, se v tej smetani spomnim vseh zgodb o zauganju in potegnem ušesa, pa ni spremembe. Še malo dodatnega šejkanja, višino mi kaže skoraj 1900, končno neha piskati. Uki sprašuje po postaji, kje sem in naj se javim, če je vse OK – ne morem odgovoriti, ker držim ušesa ! Končno se pokažejo tla skozi luknjo – in po 5 min pripeljem iz oblaka skoraj 180 stopinj v drugo smer, kot sem pričakoval 🙁 . Spustim ušesa, obrnem proti Slavniku in se javim. Uki pove, da je že na Slavniku z ostalimi in že dolgo iz oblaka. Vidim jih, kako vrtijo nad anteno, samo Gorazd je skoraj na tleh…

Najprej mi gre še malo dol in sem na 1600 (300m niže, kot max v oblaku). Spet sem pod temno bazo in mi močno piskne – jaz pa kar avtomatsko spet potegnem ušesa 🙂 . Uki se mi reži po postaji in pravi naj vendar spustim ušesa (vse ima pod kontrolo 🙂 )… in ga poslušam. S 1400 sem pri anteni (oni že daleč naprej po grebenu). Naberem slabih 150m, začnem zgubljati dviganje in se odpeljem za njimi (namesto, da bi vztrajal). Zdaj gre samo še dol. Na 800 sem skoraj pred koncem grebena (kjer so oni že nabrali v višave in se peljejo naprej). Vrtim neko nulo in vztrajam (ob Ukijevih spodbudah), vendar mi gre generalno dol in ko sem že skoraj na drevesih, odvijem še malo naprej ob grebenu in pristanem ob stari glavni cesti malo pred Klancem pri Kozini, vesel kot radio 🙂 🙂 .

Pospravim, na cesto in štop do pumpe Kozina (po 40 min) in v naslednji etapi (20 min) do Gorazdovega avta v Divači. Javim po postaji, da sem pri avtu in zvem, da so peljali mimo Trsta in da je Uki že pristal na Fernetičih.

Urošev komentar leta: Hvala bogovom vetra,sonca,oblakov…in družbi za prekrasen dan !

 

Kmalu sem pri njem in skupaj nazaj na Buzet, reševati Erzov avto. Ščuka je odpeljal do Lijaka, Gorazd in Erzo nazaj do Divače, Erzo pa od Divače še do Ribnice pred Ilirsko.

Erzov komentar leta: najbolj mi je žal, ker sem se znajdu nad Trstom s polno fotografsko kartico! Bom pa objavu slike spred 18 let! En dan… (jebeš vse meje tega edinega sveta)