Ko se peljem nazaj z vrha, pod Špiljem piha lepo gor in strm štart je že delno v soncu (čeprav je obrnjen praktično proti Z). Zdaj sem tu in je pravi trenutek… Pokliče Manca, da je odhod ob 12h z Vrhnike.
Upam, da se mi še izide in že začnem postavljati. V resnici je rahla tendenca z leve okoli pobočja. Potegnem in stopim v zrak (strmina tega starta je taka, da je to dobesedno :- ) ). Ker vozim v levo proti vetru, sem v začetku malo nervozen, saj me zaustavlja, vendar me nad planoto dvigne in rob preletim brez zadrege z lepo višino. Potem moram še malo zbijati, preden pristanem čim bliže zgornjemu začetku travnikov.
Ko pospravljam, vmes že lovim štop. Mlada fanta počakata, da do konca zložim padalo in že smo na poti gor 🙂 .
Super se mi izide…