Naj bi bilo danes tudi deževno, pa dopoldne nič ne pada, čeprav je še vse sluzasto. Erzo še na terenu, tako da grem za začetek kar sam na oglede. Prvi cilj je Gabrška gora.

Skozi Škofjo Loko mimo Visokega, do Poljan. Nad dolino so še megle, pristanek v Poljanah od zgoraj zaprt v višini Smoldnega. Vseeno grem gor.

Najdem kmetijo, in brez opreme gor na vršni travnik. Vse mokro, nad dolino še megle, piha rahlo z leve (V). Malo čakam, nato grem dol. Kakšnih 150 vm niže je travnik, kjer sva z Erzom enkrat ogledovala možnosti odleta in je že skoraj pod meglami. Tudi tu vse mokro, se pa vidi do Visokega v dolini. Že hočem po opremo, pa vidim, da se tudi zgoraj megle trgajo.

Nazaj gor in z opremo na vrh. Postavim v zaslombi dreves. Direktno dol se vidi skozi megle, desno proti Poljanam še vedno vse zaprto. Veter z leve pa prinaša nove megle, ki že zapirajo spodnji travnik pod kmetijo. Hitro potegnem coto in se odpeljem. Malo slaloma med meglicami in že sem pod bazo oblakov. Proti Poljanam je baza še vedno precej niže. Zavjugam sem in tja in pristanem zraven Tavčarja v močnem nasprotnem dolincu (V od Škofje Loke – prej je bila tu nula…).

Pospravim in pešaka do mosta, kjer ustavim kar domačina apartmajev Cvetje v jeseni, ki prihaja domov iz službe. Obrne in me zapelje gor po avto 🙂 .