Nazaj gor in naprej z LCjem na sam vrh-start Škrbinovega (? na zemljevidih Vrhovčevega) griča.
Piha z leve. Položim Rooka v mokro praprot in resje, Jože mi ga raztegne. Glede na pihajoč V je bolje, da grem v desno in pristanem kar pod Šancami (naslednji start 🙂 ).
V prvo ne gre gor (je že moker od prej), v drugo z vetrom lepo gor in speljem. Čez drevesno mejo in takoj v desno proti travniku pod Šancami. Malo se odpeljem boj ven in nazaj, da zbijam, saj kar drži. Ko vozim nazaj v pobočje imam direktno zahajajoče sonce v oči, tako, da sploh ne vidim, kje letim 🙁 in koliko sem še nad tlemi. Bolj po občutku zavijem vzdolž pobočja in bremzam, tako da pristanem tik preden se začne travnik še v to smer spuščati (na koncu prevlečem padalo meter nad tlemi, da se dokončno zaustavim).
Zoranov let
Poje je hitro pri meni. Piha V čisto z leve, tako, da me ne mika gor na Šance, kjer bi rabil J. Odločim se za ogled Vrhovčkovega griča (čeprav je enaka pozicija), saj se Jožefu že mudi na mašo ob 19h.
Skupaj z obema avtoma dol v Sovodenj in po Jožefovih navodilih gor do Vrhovčkovega griča. Mrak je že in na startnem travniku piha konkretno dol, tako, da mi ni treba biti v dilemi, kaj narediti. Izstopim iz tangic in gasa v LJU 🙂 .