Še vedno zelo močen JZ čez vso SLO. Na Štajerskem krasno sončno in (zelo hitre) bazice. Dopoldne kličem Gabrška (Bojana in ata) – na Koroškem premočno. Kličem Rakuna – zelo premočno na celjskem (Malič celo 8/18 JZ). Večkrat se slišiva z Jožefom – gre pogledat na Škofje in je premočno, potem pa še kaplja… Na koncu se z Erzom dogovoriva za na Primorsko iskati nove starte. Hkrati kliče Faaca za Gozd (kar močno in narašča (5/7,5 J), pa se na koncu dogovorita z Deluxom za Sv.Ano…
Do Kozine in na levo mimo Materije in gor na griče pri Markovščini, kjer sva nekoč že bila. Prav na najvišji grič nad Slivjem, kjer je veter (pre)močan, pa še z desne polaga drevje. Malo modrujeva, pa se nama zdi, da bi bilo na griču niže bolje, saj je pristanek v dolini, medtem ko tu, kjer sva, ne prideva do doline (samo do nižjih travnikov).
Prestaviva se na spodnji grič, pa piha (občasno polaga) z desne, na levi je pastir prav v smeri odleta, pa še šavje na robu. Tu še malo dlje modrujeva, potem se predava in greva na naslednjo (mogoče…) lokacijo…
Čez glavno cesto do vasi Golac in okoli velikega travnatega kraškega polja/udorine (Ščuka je to dolino zvečer zaničljivo poimenoval vrtača, kar je natolcevanje 🙂 ). Še en postanek na J strani, kjer narobe piha in je že kar poraslo in nazaj na S stran, kjer opaziva vsaj eno poseko, ki bi bila uporabna.
S ceste z robo dol skozi borov gozd na poseko, ki je kakšni 200 m dolg (položen) travnik z nekaj borovci in šavjem na koncu (čez katero je prelet vprašljiv…). Takoj postaviva in potem … čakava. Piha iz vseh mogočih smeri, od nič, do bučanja borovcev.
Ko Erzo prvič potegne, odlaufa po pobočju, je v zraku in na dnu travnika prekine/pristane. Ko pride spet gor, čakava še dlje na drugo priložnost. Erzo hrbtno, pa naprej, pa… in meni je dovolj (pravzaprav mi tegale tu pa res ni treba…) in se izpnem (in že hočem pospraviti). Erzo potegne in laufa še malo dlje, ga pa lepše vzame in zabremza tik pred šavjem (seveda je prenizek za čez…).
Erzov let
Ko pride gor in postavi še za tretjič, pa si premislim še jaz in se spet vpnem in potegnem in me vzame, na dnu travnika celo dvigne, potem pa zaustavi in spusti, tako da zabremzam tik pred šavjem in mi samo nekaj štrikcev vrže na visoko brinje.
Zoranov let
Sam jih snamem, ko Erzo potegne še tretjič in pristane na koncu travnika.
Dovolj za danes, v zraku sva uspela biti (nekaj sekund) in svojo dozo sva vsaj malo zapolnila…