Dopoldne še ves mačkast od poti, pa poln želje, da bi kaj odletel (malo dlje ali dalje, kot v Dolomitih 🙂 ).
Pokličem Borisa (ki je včeraj naskakoval stotko na Kovku), kam se gre danes. In ker je na Primorskem bolj pokrito in se že pripravlja na dež, je zbor ob 13.30 pod Gozdom.
Boris že čaka, še Faaca je tu in ko pride še Igor (Đokov brat) se že peljemo gor.
Postavimo padala in se pripravimo in čakamo, da bi se kaj izboljšalo (malo več vetra, malo več sončka). Ko se nam zdi, da bo bolje, potegne Faaca, pa jaz, pa Igor, pa Boris… In drug za drugim scurimo v poden…
Ko pristanem,
gre Faaca že v drugo gor.