Danes naj bi že deževalo, pa je zjutraj krasen jesenski sončni dan (no, na Gorenjskem je res vse mokro po cestah…). Res pa, da tudi danes še vedno MALO piha JZ. Vse zaresne postaje javljajo več kot 10… Torej nekje neke krtine, dovolj nizko.
Spomnim se na kucelj nad postajo Polževo, ki ga je Erzo že kot prvi odletel letos, potem pa je še naju s Kastnerjem enkrat pripeljal tja, pa nama ni uspelo odleteti v mokroti in napačni smeri vetra…
Ko pridem na vrh kuclja, nažiga kot pr norcih – ampak občasno prekine. Večinoma je 6-8, namerim pa sunke tudi 13,2. Pa še iz JZ smeri (idealno gor) spreminja v čisti Z (torej 45st z desne). Najprej hočem kar oditi, potem pa se odločim, da bom malo dvigoval in vadil hrbtni start v močnem vetru (kot rada reče Manca 🙂 ) in groundhandlal 🙂 .
V začetku je standardno (mi ga fedla sem in tja), počasi pa mi ga uspe bolj obvladovati (sploh ko načrtno zataknem bremze na zapestja in se strogo držim prijema obeh A-linij v eni roki).
Debeli dve uri poskakovanja me popolnoma upehatam, tudi zato, ker vmes enkrat obesim padalo na šavje in ga potem pol ure trebim…
Potem pa se mi zdi, da so obdobja manj pihanja malo daljša in ko imam v nekem trenutku padalo lepo stabilizirano nad sabo, se odločim in potegnem po položnem pobočju in speljem. Usmerim se na luknjo v mejnem šavju na spodnjem koncu travnika in se odpeljem nad/skozi; zavijugam nad hišo v dolinici in pristanem.
Zoranov let
Ko pospravim, še pešaka gor do avta.
Potem pa še na ogled novega starta Vrh nad Višnjo goro, kjer se naklepetam z lastnikom zemlje in gozda, ki že vedno ureja start in okolico 🙂 . Piha Z z desne (tu pa je idealen JV), pa še v poštenih sunkih, tako da se samo še poslovim…