SEDMI DAN: Včeraj je bil naš šesti dan vetroven čez vse meje, tako da smo se v treh kot kopalci spustili nekih 400 m po Edvard river (kot bi se po Ljubljanici), kjer je videti gladina mirna, pod njo pa je toka 2-3m/s. V bajti pa smo delali fai trikotnike v smislu frižider-pojsla-skret in nazaj.

Danes je napovedano manj vetra s kopreno, na koncu izpade, da še brez baz.

Štartam 4/6 in odpenjam v stebru, tako da takoj poberem, le visoko ne gre. Na 25 km padem v propadanje, ki me spremlja do tal…

Potem si na isto vižo na travnik s5 naštopam kamionet, ko imam pospravljeno na pol. Komaj nabaševa ruzak noter med police z materialom servisnega vozila telefonskega podjetja Telstra, katero kartico in njih storitev uporabljamo v svojih telefonih. Temu se reče ugodna ponudba – še pobirajo te po pristankih!

Mimo vzletne piste, kjer je vlečni avto sam, domov v kamp, kjer sem že 15.15, medtem ko se ostali s pobiranja vrnejo 21.00. Odletene zmamke ostalih: xxx, 130, 137, 1, 130 km.

To da sem zgodaj doma ima dve dobri plati: sploh ne bom plačeval pobiranja, ki je višje glede na odletene km oziroma ga ni, če se vrneš sam in privoščim si podaljšanih 1000 m spusta v 40 min po Edvardovi reki, tako da me že kar zebe, pa čeprav je zrak 35 stopinj C. V tej reki krokodilov ni.