10. DAN:

na katerega nismo bili zares pripravljeni in ne bom rekel, da so se stvari postavile na svoje mesto, ker mi bo potem Mega očital, da tako govorjenje ni lepo, lahko pa rečem, da sem dobil po kar sem prišel Semdol!

Pa od začetka: Ko Brian dopoldne nabija, da moramo danes zgodaj na paddock se samo posmejimo. Vemo, da je napovedana, kot včeraj, možnost neviht in potem ko prodajamo dolgcajt na pisti in se skrivamo pred soncem, je točno tako: v daljavi kuhajo bazice v stolpiče, kot včeraj, ko je potem v dveh urah znorelo; nad nami pa debela koprena, nekaj kasneje se stanjša in prve baze tudi tu.

Weak link je kombinacija šestih vrvic, ki naj bi se strgale, če je huda sila. Varnost pa to. Ker sem videl Briana, kako si jih je v močnem vetru naštrikal 8, jih toliko kvačkam tudi jaz, saj sem težji kot ostali, prej pa se mi je ta šibka vez venomer trgala. Tako pa danes odtrgam kar štrik in ga nekaj metrov s padalčkom ostane pri meni, da pa jim ga moram še odpet najprej niti ne dojamem.

Težavno pobiranje 250 m nad tlemi in čez čas do baze. Na 38 km nizko pobiranje s 400m pod veliko črno bazo, ko je vse naokoli sonce, poberem pa se v centru njene sence, ko nimam več izhoda. Potem do 70 km izbiram letenje med razpokami kar nakuhanih baz in zbiram tiste manj strašne in ja seveda me je strah, še malo za včeraj. Zatem veter obrača v Z, SZ in do konca preleta je nebo posuto z redkimi, 10 km oddaljenimi postavnimi bazami, ki jih je treba navrteti in naprej po plavini proti naslednji, tako da je tudi letenje zato hitrejše. na 140 km srečam Brucea in ga zapustim, saj je nižji od mene. Potem na 170 vidim Gavina. Ko sem jaz na 2400, se zdi da je on ko pride iz baze nad mano na 3400!? Na 208 špure letim po eni dolinci, ko je levo in desno že kar hribovje in šiba 75 km/h. Občasno se ustavim in pogledujem inštrument. Nisem prepričan, da bi bilo tistih 12 km/h, ki jih vidim letenje naprej, raje rikverc. Gavin se pred mano zaštrika in prihaja k meni, ko mene nehote začne dvigat in moram zavrtet, ko sem še maloprej zgolj odločal kje pristati. Naprej je prav smotano, nagnjeno, poraščeno hribovje, JV od naju pa ostanek nevihte z možnim močnim vetrom. Odpeljem se kar nekam in v malo vetra pristanem, ko nekaj minut kasneje udari močan V, ki ne poneha več.

Čez mene pa še Gavin, ki odleti najdlje od vseh.

2 km še peš do avtoceste, kjer ležeč v temi poskušam zbrati tele vtise dneva in jih počakam do 22h, da 2.30 doma. Aja pravi čas štarta 12.33, pristanek 19.02.