In kot sva že včeraj rekla, danes nadaljujeva z Borisom v Kranjski. V je za danes napovedanega nekaj manj.
10.30 Britof. Med potjo zveva, da je Poje ravnokar odletel Vitranc ob Janijevi zemeljski podpori. Še midva se dogovoriva z Janijem (sama bi težko prišla elegantno gor na FIS progo, saj so danes začeli zasneževati smučišča) in ga poiščeva v njegovi županski pisarni.
Kmalu naju že pelje z mojim LCjem po vzdrževalni cesti gor, dokler nas ne ustavi na novo narejeni zamet. Jani odpelje LCja dol, midva pa pešaka na vrh proge in še na desno na vrh FIS proge Vitranc.
Piha dol. Konkretno. Boris mi viteško da prednost in pomaga postaviti.
Zasneženi start (proge) je res strm in ko potegnem prvič (ko kao manj piha od zadaj 🙂 ), sem premalo energičen in samo povlečem padalo po snegu nekaj metrov dol, ne da bi ga sploh odlepil od tal. Boris mi ga pomaga povleči nazaj na vrh.
Potem še malo čakam (Boris spodbuja s standardnim “…bolje najbrž ne bo…”) in v drugo zalaufam po snegu dol, kolikor lahko. Padalo končno zagrabi, jaz začutim boleč krč v desnem stegnu, pa vseeno laufam naprej in končno speljem z zanašanjem v levo (s takšnim hrbtnim vetrom že dolgo nisem štartal, sploh pa ne na takem startu…). S pekočo bolečino letim desno proti Kranjski in se po sredi doline peljem čez uradni pristanek čim bliže občini (ob Dvorani Vitranc). Desno nogo držim čim više (manj boli), nad Čičarami obrnem in se postavim v veter (konkretno piha po dolini dol proti Martuljku) in se po liftu spustim na travnik, kjer res elegantno pristanem na levi nogi :-).
Boris pristane celo kakšen trenutek pred mano s Skewerjem.
Krč kar noče spustiti in s težavo pospravljam, ko je Boris že ob meni in mi pomaga dokončati. Potem pa spet k županu 🙂 .