16. DAN : In pride tudi dan na katerega nismo pripravljeni; ob 9.45 nas Brian obvesti da je odhod ob 10h. Vidimo kako prbija veter in vemo tudi za napoved!? Ok, gremo pogledat, boljš kot ležat.

Grenacres: pridejo vsi, razen Kari, ki ima ohcet brata. Kako ji bo še žal. Prbija 50 km/h in seveda vsi samo gledajo – toda zgodi se kaka pavzica, ko piha 25 km/h, ki pa ni nikoli dolga. In grejo po vrsti Canac, Benz, Mcclurg, kar v redu štarti, razen, da šlepani stoji na mestu, ne glede na to, da se vozilo oddaljuje, pripravljamo se tudi mi, ko štarta Marks – vstran kot lockaut in samo nazaj, nazaj kot zmajček. Kaj takega določeni niso videli niti v Južni Afriki! Potem gre še Webb – ista zgodba, s tem da skoraj poči v lastni avto – začnemo pospravljat. Gre še Benjamin Staub in nazadnje Alex Jašenko, ki ga 1x šlepa 50 m po tleh, čeprav je na vrvi…. Ni nam treba… Vreme nas je dosedaj preveč ujčkalo z razmerami na štartu, tako da je tole malo preveč…

Razdalje (špure, izmerjene na karti potem, ko smo pristanke prenesli iz strani Spota, kjer jih lahko sledimo – približna metoda) sedmih, ki so odleteli, dosegali hitrosti 100 km/h: spet po vrsti: 391, 375, 231, 12, 262, 313, 328. Bili pa smo čisto zraven, še za njih padala smo se držali, ko je bil postavljen avstralski in ogrožen svetovni rekord.