Še en nov start ima Cic v planu. Odpeljeva se proti Ločici in ob testiranju vetra ugotoviva, da po dolini piha V. Cic zmajuje z glavo, da ob tem vetru njegov drugi cilj ni izvedljiv. Malo še modrujeva (da greva pogledat na start, pa to…), pa se Cic ne da.
Potem začnem navijati za drug cilj (Škrabarjev vrh je prav blizu 🙂 ). Čeprav tudi za ta start V ni čisto pravi, pristane vsaj na to, da greva gor pogledat. In se zapeljeva iz Tabora gor do Škrabarjeve kmetije z njegovim spalnikom. Cic je prepričan, da ne bo (on sigurno ne v takem vetru), jaz pa vzamem robo in pešaka na strm startni travnik.
Travnik je v hladni senci in piha rahlo dol (vendar neprimerno manj, kot včeraj na FISki). Cic zmajuje, jaz pa kar postavim.
Malo počakam, da bi bila nula, ker pa je ni, potegnem in speljem. Najprej me lepo dvigne in drži, potem pridem v kotel, kjer me hladen zrak spusti, nato pa pripeljem do vzhodnika, ki me spet lepo drži. Na koncu pristanem ob LCju pri pokopališču v Taboru (skrajna točka, ki sva jo planirala ob ugodnih pogojih).
Ko pospravim je Cic že pri meni. Še malo modrujeva in obujava alpinistične spomine, potem pa razlaz…