Naprej proti Vrhniki. Mega pa je za akcijo, čeprav se vidi predvsem kot moja zemeljska podpora; v današnje letenje ne verjame preveč, saj že na Uncu kar močno piha in je vse nizko pokrito.
Malo pred Uncem pokliče Manca: planira Primorsko, Slak je tudi za. Na Uncu prevzame Mega LCja, jaz pa lociram planirane cilje. Najprej hočeva čez Vrabče, potem pa pred Vipavo (kjer rahlo dežuje, Kovk v meglicah 6/9 JZ) raje odvijeva počez proti Štanjelu in od desne gor na Krtinovico.
Ko smo bili nazadnje (in edinikrat) tukaj, si nisem želel še kdajkoli sem, danes pa se mi start ne zdi več tako nemogoč. Izberem desno varianto. Čeprav zelo položen, je travnik v bistvu šolski teren in če ne bo šlo čez, pač pristanem na koncu travnika pred drevesno mejo nad spodnjo dolino. Mega mi postavi padalo.
Piha nula (občasno dahne gor). Potegnem in laufam in laufam in se končno odlepim. Sem res nizko in ne vem, če bo zneslo čez drevje… Na levem delu travnika je drevje najniže, usmerim tja, res je nizko, dvignem noge čim višje in kakšen meter, dva nad šavjem speljem čez. Strmo pobočje se odpre in z užitkom odpeljem ob pobočju in pristanem v dolini spodaj.
Zoranov let
Naberem, počakam Mega, natlačim Rooka v LCja in kar v tangicah v avto.