Še je dan in Boris predlaga da obdelava še start nad Podkrajem (Jožef obešal padalo na kandelabru zraven cerkvice 🙂 v Podkraju). Tudi jaz sem ga že imel zacahnanega, nisem pa ga za danes naštudiral.

Tako pustiva Kangooja na britofu (tu je zadovoljiv pristanek 🙂 ) in z LCjem gor po cesti proti Vodicam. Strmo gor in čez sedelce pri kmetu Korenu okoli hriba. Zadaj malo iščeva po ozki cestici, pa se nama zdi, da se samo oddaljujeva… Nazaj do Korena in zaparkirava.

Domači sin pove, kako prideva na želene travnike pod vrhom in se odloči, da gre z nama (da vidi, kako bova to s padalom odletela:-) ). Baje je do tja pol urce…

Gremo po cestici -> kolovozu -> potki -> ozki potki (vse zelo položno vzdolž pobočja) -> in nazadnje po kozji stečini strmo na levo gor; malo že plezam čez skale (vsaj jaz, ona dva sta že nekje neznano spredaj…).

Ko pridem po slabi urici končno na vršne travnike, Boris že postavlja. V zelo močnem bočnem vetru (Z). Meni kar odsvetuje. Sonce že zahaja. Nazaj dol s tem rukzakom in mojimi koleni brez poskusa? NE… Boris dvigne pravokotno na pobočje, lovi Rooka v močnem vetru in precej atraktivno spelje stran od pobočja. V tej strmini (in takem vetru) ne mislim postavljati. Z domačim fantom greva nekaj metrov niže, kjer je pobočje malce bolj položno in obrnjeno vsaj malo bolj v smeri vetra. Zdi se mi, da piha tu vsaj nekaj manj. Boris ravnokar pristane ob avtu.

Sonce je že zašlo. Hitro postavljam ob fantovi pomoči in se vpnem. Potegnem poševno na pobočje, ko je malo bolj šibko in le speljem, čeprav mi padalo že skoraj omahne na desno v pobočje. Zunaj pa je kar mirno, tako da odpeljem daleč ven nad Podkraj in na koncu proti vetru stopim na tla zraven Borisa.

Pospraviva in hitro gor po LCja in razlaz v mraku …

Doma ugotovim, da je Jožef startal na zadnjih travnikih nad cesto Col-Kalce … dosti niže… na najini lokaciji pa ni bilo še nikogar (vsaj po OLCju ne 🙂 )