Prva pokliče zjutraj Mateja. Glede na napoved predlaga Gorenjsko: Krvavec ali Gozd. Po izkušnjah prejšnjega vikenda najbolje Krvavec. Malo se koordiniramo in smo vsi za. Tudi Erzo.
Poberem Slaka in pod Ambrota. Mateja in Luka prihajata s svojim avtom (zaradi logistike), vrhniški del jate je že tu: Manca, Mega, Lusja in Mire. Brez Erza (čeprav je zjutraj potrdil udeležbo – pride kao kasneje…) ?! Vsem je jasno, da ima druge projekte 🙂 .
Z LCjem in Megovim avtom gor do rampe -> naprej do žičnice -> naprej do Raja. Tu nas ustavijo, da naprej ne smemo z avtom (smučišče…). Pa vzamemo robo in Lusja zrihta vsem brezplačen transport z dvosedo na vrh Krvavca. Na vrhu krasen sonček, razgled, toplo za kratke rokave. Luka podaljša pešaka s padalom proti Zvohu.
Piha skoraj nič, idealno gor. Malo čakamo, malo se sončimo, malo postavljamo in se pripravljamo. Nekaj poguma (da bo le malo za pojadrat) nam da velika jata kavk, ki zavrti nad hotelom in okoli stolpa. Potegne Lusja, odleti v levo in malo obrne nad robom, potem pa se odpelje še nad zgornjo postajo, še tu poskuša, pa ni nič kaj učinka. Odpelje proti Ambrotu in naprej.
Potegnem (Rooka v tangicah) še jaz, malo podrajsam pred hotelom, potem pa se tudi sam odpeljem do Ambroža. Mire je že malo prej tukaj in kar nekaj vrti, jaz pa samo naprej mimo Ambroža nad Grajca in še tu malo podrajsam. Lusja vrti v sedlu med Grajcem in Apnom in ji gre lepo, jaz samo scurim skozi. Malo še vztrajam ob pobočju Grajca in potem scurim na pristanek.
Zoranov let
Čez nekaj časa pristane Mirko.
Mirkov let
Kar nekaj časa pa še traja, da pristanejo še drugi naši (so tudi na vrhu še čakali in taktizirali 🙂 ). Med zadnjimi je Mega in seveda Luka (z Zvoha).
Lukov let