Ker sem dopoldan zaseden, šele ob 12h začnem razmišljati kako in kaj. Pavlič je zjutraj lobiral za Lijak, potem sporoči, da je lepo odletel Poljane 🙂 (na Primorskem naj bi bila orkanska burja …) . Na Gorenjskem veliko novega snega in še vedno močan S veter (baje v upadanju). Erzo nejasen ali ja ali ne…
Mateja sporoči od Mance 🙂 , da bo Manca kmalu fraj in misli, da bo mogoče Zavrh. Pa mi za vmes (dokler se ne javi Manca) pride na misel krtina za Vrhniko: Hribi.
Se zapeljem dol (z vmesnimi Erzovimi provokacijami …), zarijem LCja v sneg in z Rookom in tangicami odgazim gor na grič. Spodaj ni pihalo nič, na vrhu pa J, JZ !!!. Od zadaj, po ravnem griču dol !!! Kje je zdaj ta SV ?! Kljub temu postavim in potegnem. In ga komaj dvignem od tal in ga prisvaljka za mano.
Samo naberem in odgazim nazaj v LCja. O čem drugem, kot o novih startih na S sploh nisem razmišljal. Za tak veter bi pa bil mogoče bližnji Zaklanec, se spomnim, ko ždim v LCju. Gasa in proti Horjulu.
Tista dva ovinka iz Zaklanca gor, spet zarinem LCja v sneg in z nabranim Rookom (tangice že/še oblečene) odgazim do vikenda. Piha idealno gor (JV).
Razgrnem, potegnem in se odpeljem na zasneženo ravnico pri Zaklancu.
Zoranov let
Vesel, da mi je ratal še en nov letos in ves pretenstan od tega snežnega motoviljenja. Spet pokliče Erzo in provocira… Odpešačim gor po LCja…
Na vožnji dol pokliče Manca, da itak ni nikjer vetra in da Zavrh nima pravega smisla… Gasa proti LJU…