Na krasen sončen dan, le z malč’k preveč vetra.
Zjutraj se z Erzom slišiva, da nekam je le treba it in predlagam Sv. Ano za katero je bila napoved od 13e-16e ne premočno z pravšnjim vetrom za obnovljeno poseko na SV-V strani. Pa odrinemo z Mirkom vred proti Podpeči okoli 12e ure. Pred mostom pri spomeniku se ustavimo pri Jarry-u, ki čaka na tekače da jih okrepči s čajem. Stopimo iz avta v podivjani S veter. Mirko izračuna da piha 12m/s ker ne more prižgati cigareta! Na kratko pomodrujemo nakar Jarry v daljavi zapazi tekače na drugi trasi (Čakal jih je na napačnem mestu) ☺ in jim odhiti naproti.
Nekako se odločimo za ogled Sv. Lovrenčka na V strani Sv. Ane. Ko tja komaj prispemo z visokimi obrati po ledeni stezi na vrh klančka smo deležni nič kaj lepih pogledov ljudi, ki se martinčkajo na toplih sončnih žarkih.
Edini vzamem prtljago iz avta in na ogled poligona za cerkvico.
Če sem že zabredel v to igro nabiranja štartov ga bom pač poskusil odkljukat. Mirko mi raztegne opremo, obenem pa tudi veter popušča kateri piha rahlo iz desne. Tako popusti, da štartam naprej (Za rikverc še nisem suveren). Pristanem, namočim levo nogo v jarek, pospravim in par korakov do avta in gas na Ančko od zadaj do P in peš do cerkve. Začelo nas je skrbeti, da bo nazadnje vetra premalo, pa kaj hitro zašumi po vrhovih dreves nad nami.
Hitrost je bila zame na meji okusnega 7-8. Smer pa S-SZ (Če gledaš po pobočju proti ozkem izhodu čisto iz leve) Včasih ima trakec za nekaj sekund pravo smer pa ga ponovno premaga severni veter. Čeprav je po napovedi nekako kazalo, da bo veter obračal proti V.
Kar nekaj časa mine, da se odločimo za skupni sestop do avta.
Namesto piva o katerem smo govorili smo raje zavili proti Rakitni, da nama Erzo pokaže štart Štanga. “Ko smo pa že tu pa zapeljimo še levo v vas (Gorenja Brezovica), da vidimo kaj se skriva zadaj” pravi Erzo.
In res se za vasjo odpre ogromen pašnik z majhnim naklonom ala šolski teren z nakaj vmesnimi dreveščki. Piha lepo gor in jaz že grabim opremo. Erzo nekaj cinca (Potiho pa vem, da se ne bo mogel upreti) a ko vidi, da sem se zagnal proti vrhu je bil kaj kmalu za mano. ☺
Ura mi je pokazala dobrih 50m višinske razlike kar je več kot smo sprva predvidevali. Teren pa izgleda takole…
Erzo štarta prvi pa prekine zaradi vozla. Zdaj sem na vrsti jaz. Ko pihne navzgor potegnem in me kar na lepem hudo dvigne pa nato full spusti k se s prsti skoraj dotaknem tal me ponovno vzame in ponovno dol in gor in levo in desno 😕 brrr… Sploh nisem mogel razbrati od kje hudiča vleče ta veter! Zadnjih 20m je bila želja le po mehkem pristanku kar je tudi bil. Huh!
Erzov let je pa izgledal kar prijeten.
Mirkota to ni zanimalo in tako, na ta lep dan njegovo padalo ni ogledalo sonca.