V bližnjem bifeju Fičo dobim kmalu prevoz, ki me, po nekaj debate med potjo, zapelje prav gor do LCja v peskovniku. Dol in gor na Okroglo, kjer čaka Jone s svojim kužkom ob parkiranem mopedu.
Po strmi in zelo lepi poti sva v dobre pol ure na startu, ki bi bil idealen, če ne bi bil pregrajen malo niže. Zgoraj se naštimava.
Postavim prvi v močno strmino pod ograjo in veter, ki sedaj bolj konstantno piha (in šumi po okoliških drevesih), mi pomaga postaviti zidek. V prvem hrbtnem dvigu se štrikci na eni strani zataknejo v požagane štrclje. Jone mi osvobodi štrikce, jaz pa krotim padalo 🙂 .
V drugo potegnem brez zatikanja in stopim v zrak. Ven in na levo ob pobočje, kjer pa nič ne dviguje. Zavjugam nazaj, pa me močno spusti, tako da se odpeljem samo še v levo in ven. In me spušča tako močno, da moram pristati na travniku (Zagorica nad Kamnikom) pred cerkvico.
Zoranov let
Nekaj minut kasneje me preleti Jone (v tandemu s psičkom), ki je dovolj visok, da preleti cerkvico in pristane pri šoli, kjer sem jaz v prvi rundi.
Jonetov let
In spet se izkaže, da sem logistično prepuščen sam sebi (on bo kar počakal ženo pri Fičotu, ki pa bo prišla bolj…)