Glede na močan JZ in potencialne nevihte kjerkoli, se zdi, da danes ne bo nič. Pa Manca predlaga Vremščico (ali Kovk) in nas je 5 norcev takoj za.
Na Železniški se ob 15h Erzo, Manca in jaz stlačimo k Slaku (jaz danes zaradi varnosti nepreklicno tudi z lahkim kompletom 🙂 ) in po Mega na Unc.
Na Vremščici piha (pre)močno (5-8/10,6 nameri Erzo), tako da nekaj časa postopamo po spodnjem štartu in delno poservisiramo Slakov avto. Potem (spet na Mančino pobudo) odpešačimo po ovčji sir in tako ubijemo naslednjo uro.
Ko pridemo nazaj, nabija enako, zato še malo pomodrujemo. Potem pa (spet Manca da s svojim zgledom pobudo) postavimo. V res močnem (namerimo 6-8/11,4, potem se prepričujemo, “da je upadlo”) odletimo: Slak, Manca, Mega, jaz in na kocu še Erzo (ki je pred odletom še poskušal rešiti logistiko…).
Sam najprej kar lebdim na mestu, nato me le spusti naprej in začne liftati in potem se (ko si v zraku ogledujemo prihajajočo temino in sivino z Z, ki obeta tež) odpeljemo na letališče.
Zoranov let
Erzo na nekaj za nami pristane pod zgornjim startom,
Erzov let
reši avto in pride po nas.
Še pijača pri Portusu in vsi veseli, saj smo dobili več, kot smo pričakovali (tudi ovčji sir 🙂 ).