Sem hotel iti bolj zgodaj, pa mi ni ratalo. Med vožnjo se prijavim Erzu za dnevne letalske novice (da ne bom spet izvisel, če bi lahko kaj skombiniral z glavnino jate … 🙂 ).
Po Podljubelju na pristanku še nič vetra (vendar glede na pozno uro postajam nervozen – koliko bo dolinca tule čez 2-3 ure… in kaj bo v zraku v tem kotlu…
Na levo čez glavno cesto na gozdno cesto skozi Potočnikov graben na Preval. Zaparkiram LCja, Nuptseja na ramo in v strmino Begunjščice gor čez Kalvarijo naslednjih 700 v.m… Pod grebenom se malo poleže in pridem na travce.
Piha (šibko) od povsod, samo ne po pobočju gor. SZ nosi više gori oblake čez greben. Prehiti me čreda Čehov, ki zavijejo na levo proti bližnjemu Velikemu vrhu Begunjščice. Za to gužvo me ne mika (pa itak sem že čisto crknjen 🙂 ). Grem na sedelce v grebenu nad Šentanskim plazom (nad Zelenico). Tu piha cca 2-3m idealno gor s S od Zelenice (samo start je malo strm…). Če ne bo drugje, bom odletel od tu na S in desno okoli hriba…
Grem še desno na bližnji vrh – Begunjska vrtača in tu piha rahel JV – delno levo po pobočju . Postavim na travce tik pod vrhom, počakam, da pihne in potegnem in speljem.
Najprej malo rukne termika (ura je že 12.30), zapeljem v desno pod glavni vrh Begunjščice in potem počasi v podljubeljsko dolino. V še kar močnem dolincu pristanem na velikem travniku pri Lajbu (kot predvčerajšnjim), saj je od tu LC najbliže.
Zoranov let
Pospravim in peš čez glavno cesto. Malo še pešačim po vročini (tu, v dolini je kot v kotlu), potem pa pri zadnji kmetiji nafehtam prevoz. Odpeljejo me z oskrbničinim džipom v prtljažniku polnim pijače za kočo na Prevalu. Furo odslužim z iztovorom robe v skladišče koče…