In ko sem po 15h frej, začnem zbirati info s terena: Mega ni šel nikamor (!?) in še kakšno uro ne more, potem mogoče Strmca. Erzo ravno pristaja … daleč od Slivnice 🙂 . Manca je na Gozdu s Slakom, prihajata pa tja tudi Edo in Jugo, ki ju poskušam prestreči.
Počakata me na pristanku in gasa gor. Medtem Slak že odleti neznano kam, Manca pa znano kam (ko postavljamo, je še nad Kriško, potem proti Storžiču in bogve kam – pri Nevidnih nikoli ne veš, kam so se namenili in kje so bili 🙂 … razen če jih slučajno srečaš v zraku 🙂 ).
Potegnem prvi od naše trojke in kar pred startom začnem nabirati. Hitro imam zadosti višine, da se odpeljem na Z greben Kriške in tam z lahkoto poberem nad kočo in potem 2 uri same uživancije: mimo Storžiča do Zaplate in nazaj na Kriško; proti Dobrči gre preveč dol, zato nazaj in še enkrat do Zaplate; na poti nazaj se ustavim na Storžiču in vrtim nad vrhom tik ob pobočju, kjer se pase čredica ovac; vrtiva skupaj z Meri; še enkrat na Kriško visoko nad kočo (1800), do Križ, kjer je močan JZ (samo še 12 naprej), pa visoko zunaj nad dolino mimo Tovstega in nazaj do Križ in prav na silo moram zbijati pred Gozdom, da pristanem v Seničnem še za dne…
Zoranov let
Pospravljava skupaj z Jugom,
Jugov let
medtem ko Edo toplanda
Edov let
in reši problem avta kar sam. Vesel kot radio (no, mislim , da kar vsi…) 🙂 .