Spet ena dolga vmesna pavza (kar je pozitivno za rehabilitacijo in negativno za živce 🙂 ), tako da danes sploh ni vprašanje ali leteti ali ne – le kam, je dilema. Se koordiniramo s Slakom in Edom, Erzo in Mega nista preveč navdušena (pakiranje za Indijo…).
Najprej se odločamo za Slivnico ali Grmado, pa Emil malo pogasi navdušenje (ker tam doli ni kaj dosti pravega vetra…). Medtem se odpre Gorenjska.
In se dobimo Edo, Slak in jaz pod Ambrotom. Gor na Ambroža in hitro postavimo. V luft Slak, jaz in Edo.
Na V rob, malo poskušamo, potem jaz proti Apnu, tam malo vrtim in vzdržujem višino, potem še do Grajca in počasi scurim po 1/2 ure na pristanek tik za Edom.
Luka pristane nekaj za nama.
Erzo pa v tem čudovitem sončnem jesenskem dnevu seveda zbezlja z Megom na Grmado, kjer sta že Emil in Redstar. In so fantastično leteli…
Vanja pa na Lijaku…