Na Primorskem še vedno burja in (zato) kristalno jasno, ostalo dopoldne še vse pokrito. Na srečo Slak spodbudi zgodnjo akcijo (sicer sem nameraval malo na projekte) in ob 11.15 oddrviva z Vrhnike kar čez Kalce – opcija Čaven.

Pa Kovk noče spustiti pod 12, zato podaljšava iz Ajdovščine pod Lijak, kjer naju pričaka Edo (pride z Razazij). S Slakovim avtom gor in na start. Tu ni pretirane gneče, v luftu tudi ne. Malo se pozdravljamo in takoj postavimo. V luft Slak, jaz in Edo.

Dobim lepo dviganje takoj pred startom na 1000 in proti Zmajarski. Močan  V (burja) naredi zadevo kar živahno in je treba ves čas delati. Mimo Zmajarske do Skreta, okoli roba in še na naslednji rob. Trije, ki so še tukaj, obrnejo, jaz porinem še malo naprej (proti Kuclju) in potem tudi obrnem (čeprav se mi ne zdi tu nič bolj živahno kot do Zmajarske). Nazaj nad start (en padalec visi v krošnjah na planoti pred V robom), do Danijela in spet nazaj na Lijak in še enkrat do Zmajarske. Še enkrat nazaj nad Danijel (nova dva padalca blizu skupaj visita v krošnjah na planoti malo V od starta) in potem dol na pristanek.

Samo debela ura in pol – se mi je zdelo več (zaradi dela 🙂 ). Luka pristane nekaj minut za mano.

Edo, ki jamra o curaži pod skalami Lijaka, pa se pobere in celo toplanda 🙂 !

in reši Slakov avto. In še Edov posnetek leta

Na pristanku vedo povedati, da je še en padalec obvisel pri Čavnu…

Krasen topel, jesenski dan (ki pa se je tak popoldne naredil tudi na Gorenjskem…)…