Za danes sva bila z Ukijem skoraj zmenjena za Kovk (obrnilo bo na JZ), pa je že zvečer predlagal Tom Pavlič Goljak (bo najbrž super v tej jesenski inverziji). Goljak je blizu Šestanovega vrha… In je danes res JZ in inverzija in se moramo čim prej dobiti v Ilirski.

Ob 10.30 sva pred šolo Uki in jaz iz KLV sekcije in Tom Pavlič z Urošem Rožičem iz Primorske sekcije. Cika-caka gor in sem in tja do samega konca na krožnem prometu sredi gozda. Pešaka počez skozi vedno bolj redek gozd in debelo preprogo trave, ki skriva ostre kraške kamne zaradi katerih se spotikamo do samega vrha.

Zaležemo na toplem sončku za pol ure in potem začnemo počasi postavljati.

Nekaj po 12h v luft: Tom, jaz (Uki me počaka za kontrolo vozlov 🙂 ), Uroš in Uki.

Tom bolj zgublja in gre na spodnji rob, jaz kar vztrajam med Malim Razborom in Šestanom. Kmalu smo vsi na prednjem robu in iščemo in vrtimo balončke kot spomladi. Počasi se pomikamo proti Kozleku. Večino (tega) časa sem najvišji in na Kozleku dobim še steber, ki me odpelje nekaj čez 1200. Potem pa ga zmanjka (jaz sem že nekaj zadaj za robom) in se odpeljem ob grebenu čez Srednji vrh proti Ilirski v upanju, da bom prišel nazaj. Pa gre generalno dol, tako da se na koncu samo še zapeljem čez Solne (ki mi zbudijo spomine…) in pristanem po slabi uri pri šoli.

Ostali trije pametno pri Kozleku obrnejo nazaj, vozijo 2x do hrvaške meje in spet nazaj. Uki uspe toplandati

in reši avto, Tom in Uroš pa kakšno uro za mano pristaneta pri šoli…