Zjutraj cincam in iščem lokacije za kakšen projekt, da mi cajta zmanjka in je že ura, ko Erzo pokliče…
Ob 12.30 na Železniški: kljub vsem usklajevanjem midva sama z Erzom. Nanos. Za skrajno možnost reševanja si zagotoviva Božiča in gor (Grmada, saj Kovk piha 4/6 JZ).
Nad Renjakih piha lepo gor in nadaljujeva do koče, da najdeva kakšnega planinca za avto spustiti – pa še na V start lahko greva pogledati, bova kar tja startala, če bo kaj V vetra (ki je višje rahel napovedan). Že pri koči polaga drevje od Postojne. Planinca nobenega, zato kar z robo na start. Piha. Res piha. Izmerjeno 5-8/12,1.
Najprej še 2x vprašava za prevoz avta v dolino, potem nič več. Kakšno uro čakava, pa ni spremembe (razen, da gre sonce počasi dol in da Kovk obrne na SV 4/7…). In se predava in spokava nazaj v avto in dol na Renjake. Tu pa trakec kaže lepo gor. Hitro nazaj v avto po robo in na start.
Malo onegaviva vsak nad svojim grabnom in odletiva: Erzo in minutko kasneje še jaz.
Erzo bolj tone kot jaz, sploh ko enkrat zavrti samo zgubi, jaz tesno ob pobočju. Razlika je vedno večja, meni kar piskne občasno. Erzo se odpelje čez strelišče na rezervno letališče.
Erzov let
Jaz rinem kar naprej okoli Gradiške in pod Plaz, potem se odpeljem ven in nazaj do picerije Vipava. Tu imam veter od zadaj iz Vrhpolja, zato kar podaljšam do krožišča za avtocesto in potem še skoraj do Erza 🙂 .
Zoranov let
Med mojim pospravljanjem Samo že pobere Erza in gor po avto.
Na koncu pa sva le letela 🙂 .