Med vožnjo se uskladimo (v povezavi s podporo Kantetu), da gremo na Kobalo.

Vanja polaga ovinke s svojim oklepnikom, kot da je F1 (Igor pa s svojim avtom za nama). V Ind.coni naloživa Kanteta, še enega scurjenega in Igorja in gor.

Na startu le nekaj tujcev, skoraj prazno, veter idealen. Postavimo in v luft.

V začetku se malo matram (in malo tudi rukne), da najdem, potem pa dobim in nacentriram pravi steber in do 2000 brez stresa v lepem vrtenju kot po putru (nazadnje gre 4,5 gor)… Vanja se mi pridruži in se z 2000 odpelje proti Mrzlemu vrhu, Igor je niže odpeljal že prej. Sedaj gre samo še dol. Vanja se obrne pri Vodel vrhu nazaj, da bo na Kobali poskušal še nabrati, pa se bolj ali manj odpelje na rezervni pristanek (Ind.cona, kjer je motorinček).

 

Igor je obrnil pod Mrzlim vrhom in se lepo odpeljal do uradnega pristanka.

Igorjev komentar leta: Odprava zelenega zmaja ali kako za…ti dan drugič. V tolažbo sta mi Kantetova:
“Ima dana više nego kobasica”
in filozofska:
“Vse je za nekaj dobro”

 

 

Sam pa uspem nabrati cca 300m na Vodel vrhu in se odpeljem naprej v Mrzlega, do konca do zadnjega roba (ves čas samo dol). Obrnem v upanju, da se pripeljem nazaj do Tolmina, pa ni nikjer tistega močnega vetra iz smeri Kobarida (o katerem ves čas govorijo po postaji tečajniki-tandemaši), tako da komaj  uspem priti do kampa Gabrje.

 

Še vizualizacija naših treh letov

 

Igor me reši in v Tolminu preda Vanji in gasa -> GO ->LJU.