Danes močnejši JZ in popoldne naj bi pokrilo in že deževalo (?).

Že zgodaj grem na teren na Rovtarsko, da bom pred resnim letenjem nekaj projektov odkljukal, pa fiasko. Na šestih lokacijah stojim, pa bodisi prbija, je sunkovito in meša, nikjer pa ne piha iz smeri iz katere bi na startu moralo, čeprav bi, vsaj na kakšnem, po napovedi moralo…

Kar malo sem obupan, ko se začneva z Manco usklajevati ali na Gozd ali na Kovk. Mega je zraven (kamorkoli se gre), Erzo je svojo serijo že rešil.

Na koncu smo zmenjeni za Gozd, kjer je že Faaca na startu. Se že vozim iz Logatca proti Vrhniki, Mega pa za mano, pa nas sredi AC čez nekaj minut ustavi Faaca, ki je po neprebavljivem letu scuril (in bo šel na Primorsko).

Obrnemo cilj za 180 st., počakam Manco na Vrhniki in na Unc, kjer naloživa še Mega. Na Kovku so sunki 10-11,5, namesto prihajajočih oblakov pa kar še sonček, zato podaljšamo na Lijak. S Hermanom gor.

Večinoma tuji tečajniki se mečejo v sunkovit in (pre)močan veter (še Kante sporoči, da je celo njemu bilo dosti tega guncanja in je šel dol). Modrujemo in se pripravljamo toliko časa, da pride še Faaca. Ko se spravljamo v luft, se počasi umirja (ni več tako sunkovito).

Potem pa dve uri lepega delovnega jadranja okoli starta in tudi zunaj do 1200 – do Škabrijela in nazaj (veliko bolj sproščeno, kot včeraj na Ambrožu ali predvčerajšnjim v Dražgošah). Ko že pristajam na uradnem, je tik nad tlemi še kar neko dviganje, ki mi podaljša še 10 min.

Vanja, ki je v začetku izkoristil močnejša dviganja celo do 1700, pristane nekaj za mano.

Potem pa še Mega in Manca. Vsi zadovoljni 🙂 .