Po cesti mimo pravkar lepo pokošenih travnikov pod Kandrškim gričem do Drnovca. Na vrh travnika, kjer je res lepo za startat (pred kratkim pokošeno), žal pa piha od zadaj. Malo gledam in opazujem in na momente skoraj nulca (gozdovi zadaj tudi nekaj zaustavljajo).
Postavim in čakam na to “nulco” in potegnem in speljem.
Potem pa me veter zagrabi in kar nese naprej po spodnjih travnikih. Za obrnit proti vetru sem prenizek, zato pristanem z vetrom v rit.
Zoranov let
Novnov.
Pospravim in na poti gor še malo pokramljam z domačini.