Ob 14h na Železniški: Erzo, Aleš, jaz, Faaca in Igor v prihajanju. Malo kombiniramo kako in kam in Socerb ima na koncu največ glasov. Ker bomo spotoma naložili še Mega in Žana, se odpeljemo z dvema avtoma.
Na pristanku iz Faacaovega transporterja odložimo motorinček in gor. Parkiramo zadaj, na ravnici za robom ob Aleševem BMWju in pešaka dol po kolovozu.
Erzo se loči na Socerbu 4 (ga še nima 🙂 ), ostali na Socerbu 3, Žan pa podaljša še malo naprej do Socerba 2 (ga še nima 🙂 ). Ker je proti Slavniku zelo črno in kakšen CB, podobno pa proti Sočergi (kjer predvidevamo že dež), malo počakamo (=bolj počasi postavljamo). Mega in tudi Igorja še sploh ne mika v zrak, Alešu je svetovano, naj počaka, .
Z leve (s 4-ke) prileti Erzo, z desne (z 2-jke) Žan in to me spodbudi, da hitreje postavim(o). Startam, takoj za mano še Faaca.
V zraku lepo, mestoma močna dviganja. Erzo nas povabi, naj mu sledimo proti Kozini (posledica naših zahtev po XC učenju/vodenju 🙂 ), pa se zadaj vsi počutimo prenizke (Žan, Faaca, jaz) in se vrnemo na greben drajsat naprej. Erzo kmalu pristane pri Kozini in se kmalu samozadostno reši proti domu.
Nam pa se pridružijo še preostali člani jate (razen Igorja, ki mu v takem res ni…). Po uri jadranja (in ko se dež že bliža s KP strani) gremo počasi na tla. Prvi je Aleš,
nekaj za njim jaz,
potem pa še Vanja.
Jean, Mega, … pristanejo na startu Socerb,
medtem ko je Igor že pri nas (z delno skurjeno sklopko 🙂 kot posledico lokalnih ozkih prometnih grl…) . Še gor po ostale in proti domu.