Za danes napovedano poslabšanje že kmalu. Zjutraj še nek Z, JZ, po 11h pa že napovedan obrat v JV,V.

Odločim se za projekte na V (Katarina in okolica), čeprav Faaca lobira za Slivnico (se bojim, da ne bo več dovolj časa). Erza preveč ne zanima in že se peljem proti Medvodam, saj bi si rad pogledal najprej Govejek.

Zapeljem se kar gor do Doma na Govejku (itak so samo ogledi…). Pozdravim oskrbnika in gor do klopce pri križu. Piha rahlo gor, idealno. Pa gledam dol drote – ni problema. Pa gledam drevesno mejo – izravnava je kar dolga in rob je daleč. Me kar stiska v želodcu. Ampak, ker piha idealno gor – kdaj pa, če ne danes (citiram priljubljen Erzov izrek). In še malo hodim sem in tja in gledam v gozdno grapo, kjer so drevesa najnižje – tam bi moralo iti čez, če se kaj hudo ne zalomi (upam). Ko nimam več izgovorov, grem po robo in postavim Rooka na angleško pokošen travnik za križem (še vedno me stiska). Našemim se kar se da počasi in ves čas pogledujem v tisto odrešilno grapo…

Počakam, da pihne še malo močneje gor in potegnem in ga lepo dvignem in stopim v zrak. Vidim, da sem na lepi višini nad droti, zavpijem oskrbniku in direkt proti drevesnemu jarku, saj sem že pod drevesno mejo nasproti. Speljem v ožino in ko sem čez, je naenkrat vse čudovito (me nič več ne stiska…). Zavijem desno za pobočjem in začnem gledati za pristanki, saj mi je do Trnovca kar (pre)daleč. Naslonim se na pobočje desno in kar drži – in se pripeljem do standardnega travnika (nisem verjel) z lepo višino, da še zavjugam, predno pristanem.

 

Zmazek od filmčka poleta…

 

 

 

 

 

Pospravim in k hiši, kjer so me že večkrat peljali (kamor je bilo treba). Danes je doma samo gazda, ki takoj odloži lopato in me v prijetnem kramljanju odpelje gor. Ko ga v zahvalo počastim v Domu, začne kapljati. In potem se ulije kot iz škafa…

Novnov, pa še rekord štartaaaaaaaa  🙂 !!!