Današnji dan je namenjen hribom. Napovedan krasen dan z malo vetra. Odločim se za Goli vrh nad Jezerskim (ki ga poznam še iz hribovsko-alpinističnih časov), ki je čudovit razglednik, pa ne preveč težko dostopen (1000 mnv pri Karničarju in 1787 na vrhu).

Najprej z Alenko iščeva možnost, da prideva po kolovozu še nekaj više, pa na koncu parkirava pri Karničarjevem centru in pot pod noge (s hribovskim kompletom na hrbtu).

Po dobri uri sva iz hladnega gozda na Jenkovi planini. Malo počitka in potem v strmino proti vrhu. Pot je lepo speljana v ključih, ves čas v hladu gostih (nelubadarskih) smrek. 30m pod vrhom se smreke razredčijo in na goli travnati Goli vrh.

Prekrasni razgledi, vetra komaj kaj (termika iz Jezerskega).

Po počitku in malici počasi pripraviva padalo in čakam na malo več vetra (start je kratek in razdrapan). Končno malo pihne, da lahko ohlapno dvignem hrbtno in po obratu potegnem po pobočju in speljem.

V zraku najprej zadenem v močan val Z (ali termike), ki me kar malo privzdigne. Ugotovim, da imam eno vrvico odtrgano (?). Potem zavijem ob pobočju desno in po grebenu skoraj do mejnega prehoda (Jezerski vrh). Najprej ciljam na pristanek pri Planšarskem jezeru, potem se usmerim kar čez vso kotlino proti Zg.Jezerskemu na Staro pošto. Nad pravkar pokošenim travnikom za Staro pošto me močan Z vse bolj zaustavlja, ko se približujem tlem, tako da pristanem na sredi ogromnega travnika, čeprav sem nameraval bliže gostilni…

 

Izmerim sunke do 9 in počasi pospravim. Kar nekaj časa čakam ob radlerju in orehovih štrukljih in sladoledu, da se mi pridruži “planinka” Alenka z LCjem…